Fotografija

Opazovati. Gledati. Videti.

S fotografijo sem se srečal preko svojih bratov. Na enkrat sem odkril, da imamo na podstrešju aparat za preslikovanje iz filma na fotopapir. Nekje se je našla prva kamera italijanskega izdelovalca Certo. In bili so to tisti časi, ko si za ČB fotografijo lahko poskrbel povsem sam. Tako se je v hišo počasi navlekel razvijalec in fiksir. Sledila so imena kot so: Agfa, Fuji, Kodak in Forokemika Zagreb. Prav preko slednje sem se srečal z barvno fotografijo, posebej pa še z diapozitivi. Cena filma je bila smešna. Vanjo je bilo vključeno že razvijanje in okvirjanje diapozitivov. Potrebno je bilo samo zaviti film v priloženo RUMENO ovojnico in ga oddati na pošti. Počakati teden dni in že je iz Zagreba prispela pošiljka z diapozitivi. Kakšno veselje!

Sledili so aparati: Zenith, Olympus, Yashica, Practica, Canon. Potem pa preskok na digitalne: Canon, Canon, Canon ;-) Fujifilm, Nikon, Nikon, Canon, Nikon, Fujifilm, Nikon, OM System.

Kako se je vse začelo spreminjati, ko je nastopala doba digitalnega. In kako sem iz uporabnika, ki je gledal na vsak posnetek in štel ter si zapisoval koliko posnetkov še ostaja na filmu, ter kaj je že bilo fotografiranega v kakšnih okoliščinah in s kakšnimi nastavitvami ... preklopil na uporabnika, ko sploh nimam več občutka za število fotografij in mi ni potrebno razmišljati in se odločati - kaj bom fotografiral in koliko posnetkov mi je še ostalo.

So prednosti in slabosti nove tehnologije.

A izziv ostaja isti: podati se na pot opazovanja. Pripravljenost gledati in med opaženim videti to, kar te zaznamuje.

Hvaležen sem vsem, ki ste me potegnilo v to avanturo svetlobe in senc in v svet majhnih, drobnih stvari (makro fotografija).

Nekaj skromnih posnetkov delim v naslednjih podstraneh. Več pa lahko najdete še na Instagram profilu.

Page updated

Google Sites

Report abuse